Maja Prijatelj Videmšek

10.08.2023 ob 05:00 

Ekološki kmetje se počutijo odrinjene in prezrte. Na kmetijskem ministrstvu so na torkov sestanek o iskanju čim hitrejše in čim učinkovitejše pomoči prizadetim v poplavah povabili predstavnike glavnih kmetijskih nevladnih organizacij ter kmetijskih in živilskih podjetij, le predstavnikov ekoloških kmetov ne.

Sestanka pri ministrici Ireni Šinko so se udeležili predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, sindikata kmetov, zveze slovenske podeželske mladine, zveze kmetic, zadružne zveze, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, čebelarske zveze, strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev ter združenja hribovskih in gorskih kmetij. Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki zastopa nekaj manj kot 500 ekoloških kmetov, pa nanj ni bila vabljena. Na ministrstvo so poslali dopis z vprašanjem, zakaj jih niso vključili v pogovore, a odgovora še niso prejeli.

ZDEKS ni dobil vabila na sestanek pri kmetijski ministrici.

Zavzemajo se za 10–15 odstotkov višje odškodnine za ekološke kmete.

Subvencije za ekološko kmetovanje prenizke.

Prav tako ZDEKS ni bil povabljen na sestanek kmetijskih nevladnih organizacij s premierom Robertom Golobom po protestnem shodu aprila, ki ga je organiziral sindikat kmetov. Na spomladanskih protestih ekološki kmeti sicer niso sodelovali.
 

Predsednik ZDEKS Aleš Fister, ki je na tem položaju od lanskega oktobra, je pred časom za Delo pojasnil, da takšne odločitve niso sprejeli zaradi nestrinjanja s protestnimi zahtevami, »marsikaj v zvezi z območji Nature 2000 je tudi z vidika ekološkega kmetovanja nesmiselno«, ampak ker se niso želeli izpostavljati zaradi preteklih »ne najbolj pozitivnih izkušenj z določenimi institucijami,« je nakazal na manko podpore s strani kmetijskih nevladnih organizacij, ki zastopajo predvsem interese konvencionalnih kmetov.

V katastrofalnih poplavah in še prej zaradi ujme s točo pa so škodo utrpeli tudi ekološki kmeti, zlasti v Posavju, je povedala podpredsednica ZDEKS Marija Marinček. Na biodinamični kmetiji Černelič v Dečnem selu pri Brežicah, ki je leta 2021 dobila glavno nagrado Evropske organizacije lastnikov zemljišč za izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje, je potrgalo folije z rastlinjakov, uničene je bilo veliko zelenjave na prostem.

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije zastopa nekaj manj kot 500 ekoloških kmetov.

Na kmetiji Hriberšek v Globokem je julijska toča poškodovala travniške sadovnjake in tako močno zbila žita, da niso imeli česa žeti. Po besedah Ivana Hriberška je na njivah ostalo šest hektarov pire, rži, pšenice, tritikale in tudi krmnega graha. Če ne bo obrodila ajda, v njihovem mlinu letos ne bodo mleli.

Izenačevanje hrane izbrane kakovosti z ekološko

ZDEKS po besedah Marije Marinček želi biti vključen v razprave o zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Zavzemajo se za to, da se kmetom z ekološkim certifikatom priznajo za deset do 15 odstotkov višje odškodnine zaradi letošnjih ujm kot konvencionalnim, ker imajo višje stroške proizvodnje. To bo nujno, če hočemo, da bodo v ekološko kmetijstvo vstopili novi kmetje, je poudarila. A državne institucije za ekološko kmetijstvo nimajo dovolj posluha.

3430

ekoloških kmetij s certifikatom je bilo lani, to je 72 več kot leto prej

Ministrstvo, tako Marinčkova, dela uravnilovko med shemama izbrana kakovost in ekološko kmetijstvo, potem pa ekološki kmetje poslušamo, da se naši pridelki ne prodajajo. Po isti ceni kot izdelki izbrane kakovosti gotovo ne, saj so stroški ekološke pridelave večji.

Da je ekološko kmetijstvo potisnjeno ob stran, čeprav ga strateški načrt skupne kmetijske politike opisuje kot »naravi prijazno kmetovanje«, ki »prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja na splošno«, kažejo tudi prenizke subvencije, ki jih za spodbujanje ekološkega kmetovanja predvideva isti strateški kmetijski načrt, je dodala Marinčkova.

3786

kmetij je bilo lani zajetih v sistem kontrole ekološkega kmetovanja

Medtem ko je v prvem osnutku iz novembra 2021 podpora za intervencijo ekološko kmetovanje (kritje dodatnih stroškov in izgube dohodka zaradi prevzete obveznosti) znašala sto odstotkov višine podpore, izračunane po modelni kalkulaciji, v načrtu, ki je bil potrjen in se že izvaja, podpora znaša le še 70 odstotkov izračunane kalkulacije.

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva, katerega cilji so vključeni tudi v strateški kmetijski načrt, do leta 2027 predvideva povečanje deleža ekoloških kmetijskih površin na 18 odstotkov (trenutno 11) in povečanje deleža ekoloških kmetij na deset odstotkov (zdaj 5,4 odstotka).

Za to bo treba krepko zavihati rokave. Podatki statističnega urada namreč kažejo, da se je lani površina ekoloških kmetijskih zemljišč zmanjšala za šest odstotkov, na 42.181 hektarov. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo zajetih 3786 kmetij, kar je za dva odstotka več kot leto prej. Število ekoloških kmetij s certifikatom se je povečalo za 72, na 3430. Kmetij v preusmeritvi pa je bilo 356, kar je deset manj kot leto prej.