Medtem ko naj bi bilo povečanje pridelave ekološke hrane ena glavnih prioritet kmetijskega ministrstva, bi javni zavodi zaradi pomanjkanja ponudbe in visokih cen radi zmanjšali obvezen delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti pri javnem naročanju. “To bi bil korak nazaj,” opozarja prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice, proti so tudi ekološki kmetje.
Veronika Rupnik Ženko
5. julij 2024 00:00
5. julij 2024 16:48
EKO KMETIJSTVO KMEČKI GLAS
Avtor:
7 maja, 2024
Slovenski ekološki kmetje imajo le eno združenje – Zvezo društev ekoloških društev Slovenije (ZDEKS), katerega članstvo ostaja zadnja leta približno enako, okrog 400 od nekaj nad 3700 slovenskih ekoloških kmetij v državi. Tudi v ZDEKS se članstvo stara, mladi pa mednje ne vstopajo, pravi Marija Marinček, po zadnjih volitvah ponovno predsednica ZDEKS. To ji je, doda, dobro znano, saj je podobno na njeni kmetiji, kjer se je z že zaposlenima otrokoma dogovorila, da to vprašanje uredijo do konca tega programskega obdobja kmetijske politike.
Na njive s pomočjo inovativnega preimenovanja GSO v NGT
Po mnenju IFOAM Organics Europe je rezultat korak nazaj v smislu biološke varnosti in svobode izbire za potrošnike, vendar so poslanci ohranili nekatere minimalne zahteve glede preglednosti in celo ponovno vključili določbe o sledljivosti, na katerih bi morale graditi države članice, da zagotovijo svobodo kmetov, da ne uporabite genski inženiring.
Kaj se znajde v vaših nakupovalnih košaricah? Ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. A kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. Kje so razlogi, da slovenski ekološki izdelki slovenskim kupcem niso bolj na dosegu roke?
Posestvo Fürstenhof, iz Kuchla, v okolici Salzburga, je predvsem uspešna govedorejska kmetija s sirarno družine Rettenbacher s petimi otroki. Zadnja desetletja spada Salzburško območje med najbogatejše dela sveta, in temu primerno lahko svojo pridelavo načrtujejo tudi kmetje. Obkroženi so namreč z največjimi avstrijskimi smučišči, znanimi turističnimi kraji, debelejše denarnice imajo tudi njihovi domači kupci in zato so pripravljeni dražja živila tudi primerno plačati. Podatki o trgu in kupcih pa so za načrtovanje pridelave in predelave najpomembnejši, večkrat poudari gospodar Niki, in doda, da je pripravljen vlagati energijo le v stvari, ki se mu tudi finančno obrestujejo. Zato ne vidi smisla v nakupih sodobnih »tehničnih igrač«, zanj so pomembnejše ideje za nadaljnji razvoj kmetije z okoljskega in tržnega vidika.
Ponedeljek, 23. October 2023
Peter je končal petletno strokovno kmetijsko šolo, mama Maria pa dveletno. Skoraj vsako zimo se udeležita še specializiranih tečajev, ki jih organizira združenje Bioaustria. Lani sta se udeležila specializiranega tečaja za obdelavo tal, del sta plačala sama.
Upoštevanje naravnih danosti, izkušenj in novih znanj je ključna kombinacija na ekoloških kmetijah, ki mu sledi še zelo mlad gospodar Peter Forsthuber, predstavnik tretje generacije na kmetiji Almannshof. Peter kmetuje z ženo Stefanie, ki se sedaj največ posveča dvema majhnima otrokoma in svojim staršem. Od majhne, skoraj devethektarske kmetije, pri čemer je pol zemlje v najemu, skušajo preživeti v skladu z naravo, kar jim sedaj tudi uspeva. Zato so lani prejeli priznanje od združenja Bioaustria za najboljšo ekološko kmetijo v svojem okraju.
Ekološko kmetovanje na Salzburškem (1)
Torek, 10. October 2023 ob 09:43
