Strokovna ekskurzija ZDEKS je bila izvedena 17. in 18. septembra 2024.
Po programu naj bi si prvi dan ogledali večjo demonstracijsko kmetijo Grand Farm Avstrija v okolici Dunaja, v kraju Absdorf, center Dunaja in ekološko restavracijo Kolarik v samem centru Dunaja, naslednji dan pa dve ekološki kmetiji na Moravskem. Dva dni pred našo ekskurzijo je Avstrijo zajelo neurje, zato je zaradi poplav odpadel ogled kmetije Grand Farm Avstrija. Program smo nadomestili z ogledom Čokoladnice Zotter v kraju Bergl. Najprej smo si ogledali informativni film, v katerem nas lastnik popelje v dežele, od koder direktno od kmetov odkupuje kakav. Kakav odkupuje od kmetov dežel Južne Amerike (Peru, Gvatemala, Kostarika, Nikaragua, Belize), Afrike (Gane, Ugande, Tanzanije), Madagarskarja in Indije. Njegov moto je pravično plačilo. Vsaka sorta kakava ima izrazit okus glede na regijo, od koder prihaja. Kupuje le vrhunske ekološke sorte kakava, surov trsni sladkor in pravo burbonsko vanilijo, pri izdelavi čokolade pa tudi alpsko mleko avstrijskih krav. Ves proces obdelave zrn do končnih izdelkov poteka v tovarni. Izdelujejo okrog 500 različnih vrst čokolade, katere smo lahko poskusili, hkrati pa si skozi zasteklene hodnike ogledali proizvodnjo. V čokoladnici Zotter je med 250 zaposlenimi kar nekaj slovenskih delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Avstrijo. Poleg tovarne je prodajalna, kjer k nakupu pritegnejo domiselno oblikovani ovitki čokoladnih tablic. Obiskovalci pa si lahko ogledajo še mini farmo z zanimivimi sortami koz in perutnine.
Pot smo nadaljevali do glavnega mesta Dunaj. Peš smo si ogledali nekatere znamenitosti Dunaja kot park palače Belvedere, bivšo cesarsko palačo Hofburg, pred katero stojita kipa princa Evgena Savojskega in cesarice Marije Terezije, šli mimo Opere in Parlamenta v park Prater, kjer stoji tudi restavracija Kolarik. Restavracija je največja ekološko certificirana restavracija na svetu. Lani je prejela nagrado za najboljšo ekološko restavracijo v Evropi. Lastnica je potomka lastnikov sosednje restavracije, ki pod svojim imenom nadaljuje tradicijo. Vodja restavracije nam je pojasnil, da je že pred 20 leti vodstvo Dunaja za obratovanje restavracije pogojevalo 50% bio hrane. Vse eko surovine dobijo iz Avstrije. Cilj je, da surovine dobijo čim bližje. Kot primer navede, da imajo za 17 ton krač dobavitelje, ki združujejo ostale. Restavracija ima 1600 sedežev in je v sezoni 100% zasedena. Po poznem kosilu smo pot nadaljevali na Moravsko, kjer smo takoj za mejo prenočili.
Na Moravskem smo si najprej ogledali ekološko kmetijo PROBIO, ki nam jo predstavi g. Adam Brezani. Pove, da tržijo 1200 artiklov, imajo 3 mline in 300 različnih produktov. V PROBIO je povezanih več partnerjev. So del platforme, ki jo je ustanovilo ministrstvo za raziskovanje, Locirani so na SV Moravskem, ob reki Moravi. Ustanovljeni so leta 1992, vključenih je 120 ljudi, pridelajo 3000 ton ajde, 2000 t certificiranega semena, letni promet znaša 10 mio EUR. Kmetija ima 371 ha, kupili so jo leta 2007 in sicer so lastniki na 120 ha, ostala zemljišča so najeta. Lastništvo je sestavljeno iz kmetov, občine in cerkve. Za komuniciranje z lastniki imajo zaposleno eno osebo. Ekološko delujejo več kot 12 let, preusmerili so se tudi v kontrolo za Demeter. Izpostavi, da ima kmetija 100 m višinske razlike in da je 96% obdelovalne zemlje podvrženo eroziji, kar jim povzroča težave pri obdelovanju, zemlja je ilovnata. Pade do 450 mml padavin na leto, ob zadnjem obilnem dežju je padlo 190 mml. Kolobarijo na dve leti, sadijo lucerno, pšenico, jari oves, tritikalo in inkarnatko, potem ajdo. Posest je bila prej državna in se počasi prenavlja. Izobražujejo manjše kmete. So tudi demonstracijska kmetija, imajo 6 dogodkov na leto. Ukvarjajo se tudi z vzrejo svinj (od 40 do 50), pridelajo 20 t svinjskega gnoja dokupijo pa še med 500 in 1000 ton. Pujse prehranjujejo s svojo proizvodnjo, pridelajo dosti rži in jo bodo fermetirali, ker surova ni dobra za prehrano živali. Zemljo obdelujejo prečno, da bi zmanjšali erozijo, njive so dolge tudi 1 km v eno smer. Sodelujejo z KIS Slovenija, tudi z avstrijskimi in srbskimi podjetji, v sodelovanju so razvijali 14 različnih sort pšenice. Pove, da so sorte zelo različne, želijo semena z velikimi cvetovi za mehansko luščenje. Zdaj pri ajdi izbirajo sorte, pri pšenici pa se pogovarjajo o pekovskih lastnostih. Vmesni posevek pri pšenici je bob.
Na posestvu smo si ogledali stroje za zatiranje plevela in obdelavo tal, najmočnejši traktor ima 250 konj. Želijo minimalno obdelavo, pred zelenim gnojenjem čim manj orjejo, plevele rahljajo dvakrat, najprej 3 cm in nato še 7 cm. Če rahljajo prejšnjo kulturo, je pokrov bolj hemogen, ajda v 40 do 50 dneh prekrije mulč, tudi pri koruzi je potrebna debela zastirka. Nimajo trajnega travinje, ne koruze, le sirek. Ogledali smo si tudi prostore za shranjevanje žit, kjer imajo urejeno zračenje za vzdrževanje ravni vlage, za preprečevanje zajedalcev pa imajo ročne prepreke.
Na posestvu so nas postregli tudi z ekološkim kosilom in ponudbo njihovih proizvodov.
Pot smo nadaljevali na ekološko vinogradniško in vinarsko kmetijo BIOBORETICA v Kasni gori. na Moravskem. Pridelajo 100.000 l vina in so ekološki od leta 2009 dalje, od 2014 pa tudi biodinamični. Vodja pove, da je združenih 35 posameznikov v skupino, imajo 7500 ha površin, polovica je vinogradnikov, druga polovica kmetje s travinjem. Je voda skupine. Šli so v nov projekt, ki je usmerjen v vinogradništvo, cilj je 75.000 do 80.000 steklenic. Izvozijo 80% proizvodnje, imajo suha vina, zaposlenih je 6 delavcev plus on in žena, ostali delajo pogodbeno. Vinograde imajo na 5 lokacijah, s trgatvijo še niso končali, ker je bil dež. Vinogradi imajo dobro kvaliteto zemlje, tla so pokrita, tako da dež ni naredil škode. Pove, da pred leti ni imel nihče trave v vinogradu, zdaj jo imajo vsi. Pri vzgoji ne uporabljajo gnojil, le kompost, tropine in slamo. Sejejo grah in rž vsako drugo leto. Imajo 2 traktorja, grozdje pa trgajo na roko. Delavci so starejši, zato delajo le 6 ur dnevno. Pove, da so v času njegovega očeta grozdje trgali glede na dosežen sladkor, ko je dosegel 15 enot, zdaj pa glede na kislino. Če ni kisline, ni arome, ob taki trgatvi pa sladkor doseže pri črnem grozdju 22 do 23 enot, pri belem pa 18 do 22. Imajo sorte renski rizling, črni n beli pinot, v modi pa so bolj oranžna vina. Tudi pri prodaji so iz klasičnih vin prišli na vizualno bolj privlačna vina. Izvoz so iz 30% povečali na 80%. Obisk smo zaključili z degustacijo vin.
Na obeh kmetijah je bilo čutiti globoko zavzetost po ohranitvi zdrave zemlje in pridelkov. S povezovanjem iščejo izboljšanje pogojev in tehnik za lažje in boljše obdelovanje zemlje ter povečanje pridelave.
Strokovne ekskurzije se je udeležilo 34 članov ZDEKS, ki so na poti domov izrazili zadovoljstvo z predstavitvami kmetij in pridobljenimi znanji in izrazili željo, da Zveza naslednje leto organizira strokovno ekskurzijo v Francijo.
Strokovne ekskurzije sta se udeležili tudi predstavnica MGKP dr. Ana Larsen Frelih in ga. profesorica dr. Darja Kocjan Ačko iz Biotehnične fakultete UL.
