Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije povsem podpira prizadevanje IFOAMA, katere članica je, v povezavi z novimi genomskimi tehnikami.
V ekološkem kmetijstvi uporaba GSO ni dovoljena. Zaradi veliko nejasnosti glede novih genomskih tehnik se ZDEKS zavzema, da morajo le-te biti označene na vseh produktih, zlasti pa ekološko podelanih živilih.
Resolucija ekološkega gibanja za sistemski pristop k inovacijam in trajnosti - Ohraniti ekološko kmetijstvo brez GSO.
Resolucija evropskega gibanja za ekološko hrano in kmetovanje, sprejeta na generalni skupščini IFOAM Organics Europe 21. junija 2023.
Evropsko gibanje za ekološko kmetijstvo ponovno potrjuje svoje stališče, da mora postopek ekološke pridelave tudi v prihodnje ostati brez gensko spremenjenih organizmov (GSO), vključno z GSO, pridobljenimi z novimi genskimi tehnikami (NGT). Ekološki rejci, kmetje, predelovalci, certifikacijski organi, trgovci in trgovci na drobno zahtevajo ohranitev svobode izbire, da ostanejo brez GSO. Zato je treba ohraniti načelo označevanja in sledljivosti iz veljavne zakonodaje, ki omogoča prepoznavanje GSO v celotni dobavni verigi, in ga uporabljati za vse NGT.
Zlasti genski inženiring se uporablja za legitimizacijo patentov za semena in živali. Izvzetje genskega materiala, zaščitenega s patentom, iz sledljivosti bi vse subjekte v verigi preskrbe s hrano zaradi pomislekov o kršitvi patenta izpostavilo precejšnji pravni negotovosti glede tega, kaj lahko ali ne smejo storiti z rastlinami in živalmi, s katerimi delajo. Vedno večje število patentov za posebne lastnosti in genski material ogroža inovativni evropski model gojenja, ki temelji na blažjih oblikah pravic intelektualne lastnine, ki omogočajo kroženje genskega materiala. To bi povzročilo škodljivo koncentracijo in korporativni nadzor v semenarskem sektorju, povezan s poslovnimi modeli iz kemične industrije.
Evropski zeleni dogovor, Strategija Od vil do vilic in Strategije EU za biotsko raznovrstnost upravičeno postavljajo ekološko kmetovanje v središče prehoda k trajnostnim prehranskim sistemom, pri čemer je cilj razširiti evropska kmetijska zemljišča v ekološki pridelavi na 25 %. To je dobrodošlo in nujno priznanje okoljskih koristi ekološkega kmetovanja, manjše odvisnosti kmetov od zunanjih vnosov in odporne preskrbe s hrano za našo družbo.
Ekološko gibanje odločno obsoja napade na Strategijo Od vil do vilic in zavajajoče trditve, da bi zmanjšanje uporabe sintetičnih pesticidov in obnovitev narave onemogočili Evropi zagotoviti prehranske varnosti. S pametnimi spremembami pri rabi zemljišč in agroekološkimi inovacijami, skupaj s spremembo prehranjevanja in vrst proizvodnje, lahko evropski kmetje proizvedejo dovolj hrane in hkrati varujejo naravne vire.
Zdravo okolje s cvetočo floro in favno nad tlemi in pod njimi je ena najdragocenejših dobrin človeštva in temelj našega prehranskega sistema. Mi vsi smo njegovi koristniki, ki smo zadolženi tudi za odgovorno upravljanje narave. To vključuje tudi uporabo previdnostnega načela ter načela skrbi, zdravja, ekologije in pravičnosti, ki temeljijo na celostnih, agroekoloških pristopih.
Da bi naši prehranski sistemi postali resnično trajnostni, se moramo izogniti kratkoročnim rešitvam, ki zahtevajo veliko vložka in vključujejo spodbujanje posebnih tehnologij z nedokazanimi koristmi ter morebitnimi nenamernimi učinki in tveganji. Genski inženiring s svojimi trenutno še vedno praznimi trajnostnimi obljubami kaže ozek in kratkoročen pogled na zapletene izzive prehranskih sistemov. Osredotočenost na določene gene ali lastnosti ne upošteva pomena interakcij med pridelki in njihovim okoljem ter geofizikalnih lastnosti, vključno z zdravjem tal, in simbiotičnih odnosov z drugimi vrstami. Takšno razumevanje kmetijskih sistemov ni tista vrsta inovacij, ki jih Evropa nujno potrebuje zaradi različnih okoljskih izzivov.
Nasprotno pa ekološko kmetovanje dosledno zagotavlja odporne agroekološke sisteme, ki upoštevajo kompleksnost interakcij v naravi. Ekološko kmetijstvo dokazano koristi biotski raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb, dobrobiti živali ter številnim drugim okoljskim in družbenim izzivom. Ekološko gibanje je že desetletja glavno gonilo na naravi temelječih regenerativnih sistemov agroekoloških inovacij. EU ima vodilni položaj v svetu pri razvoju ekološkega kmetijsko-živilskega sistema s politikami, ki omogočajo konkurenčne prakse za ekološko krmo in živila ter krmo in živila brez GSO. Če bi šli po poti držav izvoznic GSO, bi izgubili ta vodilni položaj na področju ekološke pridelave in agroekoloških inovacij.
Ekološki pridelovalci želijo še naprej izpolnjevati svojo zavezo do potrošnikov in zagotavljati proces pridelave oz. proizvodnje brez gensko spremenjenih organizmov. Potrošniki so večinoma in upravičeno še vedno skeptični glede koristi novih GSO. Morebitna deregulacija nekaterih NGT bi ogrozila zaupanje potrošnikov v celovitost dobavne verige ekološke hrane, odvzem pravice potrošnikov do informacij o uporabi NGT pa bi spodkopal zaupanje v postopek odločanja v EU.
Ekološko gibanje je zelo zaskrbljeno zaradi morebitnega izvzetja tako imenovanih "konvencionalnim podobnih" pridelkov NGT iz pravnega okvira EU za GSO, kar bi jih izvzelo iz obveznosti identifikacije in sledljivosti. To bi de facto pravno gledano omogočilo uporabo teh NGT v ekološki pridelavi, ne da bi zagotovilo pravna in tehnična sredstva za identifikacijo teh proizvodov. To ogroža pravico in svobodo kmetovanja brez teh tehnik ter celovitost ekoloških proizvodov.
Pomembno je, da se obremenjujoče breme zagotavljanja pridelave brez gensko spremenjenih organizmov ne sme prenesti na izvajalce, ki ne želijo uporabljati NGT, saj bi to znatno oviralo razvoj ekološkega kmetijstva v Evropski uniji.
Politike Evropske unije se morajo osredotočiti na odporno agroekologijo s sistemskim razumevanjem trajnosti. Obljube o pričakovanih koristih NGT ne opravičujejo slabitve uspešnega previdnostnega načela EU in standardov EU za varstvo okolja ter izbiro kmetov in potrošnikov.
Zato ekološko gibanje poziva k ohranitvi sistema identifikacije in sledljivosti, da bodo imeli ekološki in konvencionalni izvajalci pravico in svobodo nadaljevati proizvodnjo brez gensko spremenjenih organizmov v celotni dobavni verigi.
Slovenija ne podpira razvoja NGT.
Drugi dan zasedanja Sveta EU 11.12.2023 so bile na dnevnem redu kmetijske točke. Obravnavali so kompromisni predlog Uredbe, ki ureja uporabo rastlin pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Za Slovenijo predstavljen predlog ni sprejemljiv in ga zato tudi ni podprla. »Ključnega pomena je pristop »od primera do primera« in znanstvena ocena tveganja ter zahteva glede obveznega označevanja, kar mora veljati za vse proizvode, ki vsebujejo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Poleg tega se Slovenija ne strinja z uporabo rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami v ekološkem kmetovanju, zaradi premalo informacij o njihovem vplivu na zdravje ljudi in živali ter biotsko raznovrstnost,« je v predstavitvi stališča dejala državna sekretarka Eva Knez.
Svet AGRI 11.12.2023 ni dosegel kvalificirane večine za predlog o novih genomskih tehnikah. To je odlična novica! Toda to je le še en korak naprej v bitki, saj bo špansko predsedstvo Sveta nadaljevalo s predlogom in poskušalo s pogajanji doseči kompromis za dosego večine na naslednjem srečanju. Za 22. december je načrtovan tehnični sestanek s strokovnjaki iz držav članic, na katerem bi lahko potekala nadaljnja pogajanja. Špansko predsedstvo bo verjetno poskušalo pridobiti novo poljsko vlado.
Slovenija je glasovala proti predlogu, skupaj z drugimi državami, kot so Avstrija, Madžarska, Poljska ali Hrvaška (Nemčija se je vzdržala). Ključnega pomena je, da nadaljujemo s prizadevanji in dialogom z ministrstvi, da zagotovimo, da se ne strinjajo s trenutnim kompromisnim besedilom. Vprašanja, kot so patenti ali sobivanje, še vedno niso rešena.
Medtem je odbor AGRI Evropskega parlamenta glasoval tudi o predlogu novih genomskih tehnik. K sreči odbor AGRI ni vodilni odbor v tej zadevi, ker je izid glasovanja precej zaskrbljujoč. Odstranili so določbe o označevanju semen in NGT kategorije 1 niso jasno prepovedani v ekološkem kmetovanju. Upajmo, da bo januarsko glasovanje odbora Envi zagotovilo boljši rezultat.
