Slovenskih ekoloških živil je premalo za povpraševanje vseh javnih zavodov, naročanje uvoženih ekoživil je zgrešeno, menijo štiri organizacije.Leta 2019 je delež slovenskih ekoloških živil v nabavi vseh živil znašal okoli pet odstotkov.
Maja Prijatelj Videmšek FOTO: Leon Vidic/Delo
18. 6. 2024 | 05:00
»Zaradi pomanjkanja ekoloških živil v Sloveniji in neugodnih vremenskih razmer v zadnjih letih se srečujemo s težavami pri izpolnjevanju zahtevanih deležev ekoloških živil in živil iz shem kakovosti.« Tako so v dopisu, konec maja poslanem več ministrstvom in državnemu zboru, zapisali predstavniki štirih združenj javnih zavodov s področja vzgoje in socialnega varstva. Rešitev vidijo v zmanjšanju zahtevanih deležev ekoloških živil in živil iz shem kakovosti.
Predlagajo spremembo uredbe o zelenem javnem naročanju, ki bi omogočala, da se za prehodno obdobje petih let delež ekoloških živil v javnem naročilu z zdajšnjih 15 zniža na osem odstotkov celotne predvidene količine živil, delež živil iz shem kakovosti pa z 20 na 15 odstotkov.
Želijo tudi spremembo zakona o kmetijstvu, po kateri bi inšpekcija javnim zavodom v primeru nedoseganja zahtevanih deležev živil izrekla opozorila, ne glob. Za kmete predlagajo subvencije tistim, ki prodajajo javnim zavodom. Poleg tega bi uvedli novo kategorijo v shemi kakovosti: živila s kratkimi transportnimi potmi, ki bi dajala prednost ponudnikom, oddaljenim največ 50 kilometrov od javnega zavoda.
Štiri združenja menijo, da so zahteve uredbe o zelenem javnem naročanju nerealne.
Zahtevajo znižanje deleža ekoživil s 15 na 8 odstotkov.
Povečanje ekološke pridelave ena od prioritet ministrstva.
Uredba o zelenem javnem naročanju javne zavode obvezuje, da mora delež ekoloških živil obsegati najmanj 15 odstotkov, delež živil iz shem kakovosti pa najmanj 20 odstotkov glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih. Predstavniki Združenja ravnateljev vrtcev, Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Skupnosti vrtcev in Skupnosti socialnih zavodov menijo, da javni zavodi teh ciljev ne morejo dosegati zaradi premajhne ponudbe ekoloških živil in živil iz shem kakovosti.
Bojijo se kazni
Inšpektorat za kmetijstvo je konec lanskega leta prvič izvedel nadzor obratov javne prehrane glede upoštevanja zahtev zelenega javnega naročanja živil. Pregledal je 87 javnih zavodov, od teh je le osem doseglo zakonsko zahtevani delež ekoloških živil, in le 24 zakonski delež živil iz shem kakovosti. »Bojazen pred sankcijami inšpekcije (globa za navajanje neresničnih podatkov znaša 6000–18.000 evrov, op. p.) javne zavode sili k naročanju ekoloških živil iz uvoza,« kar oddaljuje od namena uredbe o zelenem javnem naročanju, opozarjajo organizacije.
»Zelo zgrešeno se nam zdi, da naročajo eko krompir iz Egipta, eko banane iz Ekvadorja, eko korenje iz Nemčije zgolj zato, da so dosežene zahtevane kvote.« Medtem se »eko mleko razvaža s Primorske po vsej Sloveniji, ne naroča pa se več mleka od kmeta iz bližine javnega zavoda, ki je bilo zvečer namolzeno in zjutraj dostavljeno.«
V anketi, ki so jo omenjene organizacije izvedle med javnimi zavodi, so ti med glavnimi razlogi za nedoseganje zahtevanih deležev ekoloških živil navedli previsoko ceno, omejitve dobaviteljev in pomanjkanje ponudbe. Organizacije poudarjajo, da niso proti ekološkim živilom in podpirajo njihovo naročanje. »Nujno pa je treba še z dodatno kakovostno shemo spodbujati manjše pridelovalce s tem, da se jim zaradi kratkih transportnih poti ter zmanjšanih vplivov na okolje in spodbujanja lokalne samooskrbe prizna uvrstitev med sheme kakovosti.«
Zveza društev ekoloških kmetov s predlogi za odpravo ovir
Na kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvo za javno upravo smo poslali več vprašanj, med drugim, ali so naklonjeni pozivu organizacij. Na ministrstvu za javno upravo so odgovorili, da so se v zvezi s pozivom povezali s kmetijskim ministrstvom, ki vodi delovno skupino za več lokalne hrane v javnih zavodih, v okviru katere bo poziv obravnavan.
Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da poziv organizacij še preučujejo.
Na kmetijskem ministrstvu so zapisali, da je dvig povečanja pridelave ekološke hrane »ena glavnih prioritet ministrstva«. Za to si prizadevajo z intervencijami skupne kmetijske politike, z javnimi naročili, ki so namenjena ekološkim kmetijam in spodbujanju ekološkega kmetovanja med neekološkimi kmetovalci, in z denarjem za promocijo ekološkega.
Na vprašanje, ali v Sloveniji primanjkuje slovenskih ekoloških živil glede na povpraševanje javnih zavodov, so odgovorili z navedbo podatkov iz analize trga z ekološkimi živili v Sloveniji iz leta 2019. Na podlagi anketiranih javih zavodov so ekološka živila v povprečju pomenila 13-odstotni delež v strukturi nabave vseh živil. Znotraj tega je bilo 40 odstotkov slovenskih ekoloških živil, delež slovenskih ekoloških živil v nabavi vseh živil pa je znašal okoli pet odstotkov. Ob tem so dodali, da delež kmetijskih zemljišč v ekološki kontroli in količina ekoloških pridelkov naraščata.
Da je pri doseganju zakonsko predpisanega deleža lokalne ekološke hrane v vrtcih in šolah še veliko ovir, so se strinjali udeleženci posveta, ki ga je prejšnji teden organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS). A na posvetu je bilo slišati tudi predloge za izboljšanje razmer. Zveza bo pripravila dopis s predlogi za odpravo ovir in ga poslala odgovornim. Prepričani so, da ima lokalna ekološka hrana številne prednosti za zdravje in uspešen razvoj otrok, zato jo je treba vključevati na jedilnike v vrtcih in šolah.
