Akcijski načrt za ekološko kmetovanje

To je drugi večji izstop iz eko kontrole. Prvi izstop se je zgodil 2015, ki je izstopilo 267 kmetij.

Na 2. Posvetu "Ekološko+lokalno=IDEALNO", marca 2019 v Državnem svetu smo ekološki kmetje predočili ministrstvu in ostali javnosti, kakšna so naša pričakovanja glede razvoja ekološkega kmetovanja v Sloveniji. 

V januarju 2020 je ministrstvo vendarle objavilo javni poziv za izdelavo ANEKA. V juniju so stekle prve delavnice. Na 10 delavnicah, preko katerih so se zbirali predlogi, so sodelovali kmetijski svetovalci, ekološki kmetje, strokovnjaki s področja ekološkega kmetovanja, predstavniki šol in vrtcev, ki naročajo preko JN ekološko hrano za prehrano predšolske in šolske mladine, predstavniki biotehniških fakultet... 

Naročnik ANEKa je skupaj z izvajalcem  v decembru pripravil osnutek ukrepov, ki pa je pomanjkljiv in ne odraža predlogov, ki so bili zbrani na delavnicah. Poleg tega ukrepi niso časovno in finančno opredeljeni, zato smo na ZDEKS pripravili iztočnice, ki bi dale konkretne učinke pri izvajanju ANEKa:

• ·         Definicija, kaj je ANEK – papir za v fascikel, ali strokovno pripravljen temeljni pripomoček za vsakodnevno rabo za umeščanje ekološke pridelave in predelave kot pomembnega elementa (trajnostnega razvoja) v družbeni, okoljski in gospodarski razvoj države
• ·         Da v začetku opredeli na enem listu vizijo, poslanstvo in cilje razvoja ekološkega kmetijstva v SLO kot zgoščen izvleček bistva dokumenta
• ·         V uvodu ANEKa opredelitev vsebinskih povezav na relevantne evropske dokumente in državne strateške dokumente na področju kmetijstva, okoljskih zavez, ohranjanja narave in okolja, ne na deklarativnem nivoju, ampak s povezavami in citati ustreznih delov naštetih strateških dokumentov
• ·         Da je delovni pripomoček vsem dejavnikom od občine do države na področju kmetijstva za pospeševanje samooskrbe z ekološko pridelano in predelano hrano s ciljem zmanjševanja uvoza. Med temi so tudi občine, zato naj ANEK vsebuje poglavja, v katerem bodo nanizane dejavnosti, ki jih LAHKO izvajajo občine, kot jih bodo opredelili v svojih letnih programih dela in zanje zagotovili finančna sredstva. Tako si bodo omogočile tudi sodelovanje v evropskih projektih in PRP. Eden od takih aktivnosti je tudi zajtrk iz eko hrane, pridelane v lokalnem okolju.
• ·         Da opredeli, katere podatke o ekološki hrani naj zbira in obdeluje državna statistika in katere MINISTRSTVO ZA kmetijstvo, gozdarstvo in PREHRANO v vsakoletnem poročilu o stanju kmetijstva: pridelane in predelane količine, porabljene količine, količine v absolutnih številkah in ne v odstotkih, ki jih zajema Uredba o zelenem javnem naročanju, in v denarju ovrednotene te količine, po artiklih, kar naj bo ena od osnov za načrtovanje ukrepov za razvoj ekološkega kmetijstva v PRP 2021-2027
• ·         Da izlušči iz razpoložljivih javno dostopnih podatkov tisto pridelavo in predelavo, ki je v državi največ primanjkuje, in da se za pridelavo, prirejo in predelavo teh živil nameni glavnino ukrepov in finančnih podpor v PRP 2021-2027
• ·         Da opredeli vsebine CRP-ciljnih raziskovalnih projektov, ki so v naslednjih letih elementarno neizogibni za napredek in razvoj ekološke pridelave hrane v SLO
• ·         Da opredeli, po katerih državah EU in EFTA se naj zgledujejo prakse na področju ekološke pridelave in predelave hrane: Avstrija, Italija, Švica, Estonija
• ·         Da se za dvig znanja in prenos dobrih praks predlaga in našteje ustrezne organizacije in institucije iz omenjenih držav    ( Švica - FIBL)
• ·         Da se opredeli, da je ekološko kmetijstvo edino primerno za kmetovanje na vodovarstvenih območjih in naj predvidi ustrezne ukrepe s strani sklada kmetijskih zemljišč
• ·         Da se opredeli nosilne raziskovalne in izobraževalne zavode na področju ekološke pridelave in predelave hrane (obe fakulteti, višje strokovne šole, srednješolski programi,) in dejavnosti na nižjih ravneh izobraževanja (šolski ekovrtovi in eko prehrambene vsebine na osnovnih šolah – izbirni predmet, dnevi ekološke hrane v vrtcih – vsak 7 delovni dan = 15% hrane)
• ·         Za obvezno izobraževanje naj se upošteva oblike in vsebine, ki jih izvajajo združenja s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, po predhodni odobritvi vsebin in časa trajanja ter izvajalcev s strani MKGP. Ta praksa  se je v obdobju PRP 2007-2014 izkazala kot zelo uspešna tako po številu udeležencev, kot po rasti števila ekoloških kmetij v eko kontrolo
• ·         Promocija ekološkega kmetijstva je nedvoumno javni interes
• ·         Pričakujemo, da bodo ukrepi opremljeni s časovnim okvirom, rangirana po pomembnosti in z vsaj informativno opredeljenimi finčnimi viri
• ·         Čim širši konsenz glede vizije razvoja ekološkega kmetijstva v SLO, tudi politični; Sprejem ANEK-a na vladi kot zavezujoč dokument, v okviru PRP 2021-2027, zagotovitev dovolj sredstev za realizacijo ANEK-a
• ·         Zavezo k (vsaj) sledenju ciljem strategije “od vil do vilic” glede povečanja št. eko površin/kmetij na 25%;
• ·         Opredelitev prioritetnih nalog za čimbolj učinkovite ukrepe: Pospeševanje, izobraževanje, eko promocija
• ·         Ukrepe izvajati z vsakoletnimi in z dolgoročnimi projekti, (3 leta so premalo)
• ·         Zavedanje, da je ekološko kmetijstvo intenzivno na področju znanja;
• Lažji dostop kmeta do tehnoloških rešitev, ki olajšajo pridelavo eko hrane, do obdelovalne zemlje in finančnih virov preko razpisov z bonus točkami za ekološko kmetovanje in javni razpisi namenjeni izključno ekološkemu kmetovanju

V ZDEKS pričakujemo dovolj  politične volje in podporo našim predlogom za izdelavo kvalitetnega akcijskega načrta, ki bo do leta 2027 dal otipljive rezultate pri razvoju ekološkega kmetovanja v Sloveniji.