Ekološki kmetje so na zboru v Kranju opozorili na problematiko trženja ekološkega mesa, na pomanjkanje kmetijskih svetovalcev za ekološko kmetovanje, na težave, ki jih ekološkim kmetijam povzročajo divjad in še zlasti velike zveri, ob tem pa so potrošnikom sporočili: ekološko in lokalno je idealno.
Kranj – Ko je prenehala delovati Zveza združenj ekoloških kmetov – Zveza Biodar, ki je tudi lastnica kolektivne blagovne znamke za ekološka živila Biodar, so ekološki kmetje pred dvema letoma in pol ustanovili novo zvezo – Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, med ustanovitelji zveze pa je tudi Združenje ekoloških kmetov Gorenjske. Člani zveze so se na prvo marčno nedeljo zbrali na letnem zboru na Gorenjskem – natančneje v Kranju, kjer jih je gostilo gorenjsko združenje, ki po besedah predsednice Danice Pavlič šteje okrog devetdeset članov.
Prednost pri nakupu in zakupu zemljišč
Letošnji zbor je potekal v okoliščinah, ko drugje po Evropi ekološko kmetovanje narašča, v Sloveniji pa so prvič po dvajsetih letih zaznali upad ekoloških kmetij. Lani je bilo v Sloveniji v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 3827 kmetij, za letos pa kaže, da jih bo manj – zadnja številka je 3792, od tega 3656 »starih« in 136 novih. »Zahtevamo posebno javno službo za svetovanje v ekološkem kmetijstvu. V Sloveniji je šest odstotkov ekoloških kmetov, za to naj skrbi šest odstotkov kmetijskih svetovalcev, kar glede na skupno število pomeni osemnajst svetovalcev,« je ob predstavitvi lanskega dela zveze dejala predsednica Marija Marinček in dodala, da zveza glede spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih predlaga tudi prednost ekoloških kmetov pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, pri tem pa je po mnenju zveze spodnja meja šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin za uveljavljanje predkupne pravice in prednosti pri zakupu zemljišč od sklada kmetijskih zemljišč postavljena previsoko in predlaga tri hektarje. Zveza zahteva obvezno ekološko kmetovanje na vodovarstvenih območjih, še zlasti na tistih, ki so v lasti države. Velik problem je trženje ekološkega mesa, glavni cilj, za katerega se zavzema zveza, je zagotoviti spodbudno odkupno ceno za rejce. Na zboru so glede tega sklenili, da bo reševanje te problematike v sodelovanju z zvezo prevzelo Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica s sedežem v Celju, kmet Viktor Markelj iz Potoka (občina Železniki) pa je ob tem opozoril, da v ekološki reji bika ne moreš zrediti v dveh letih, a če je starejši, je po kriterijih klavnice bistveno manj vreden. »Če hočemo, da bomo obdržali mlade na kmetiji in da bodo ekološko kmetovali, so edina rešitev višje premije.«
Država naj jih zaščiti pred napadi zveri
Člani so na zboru v Kranju tudi zahtevali, da država zaščiti ekološke kmete na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pred napadi zveri. Ekološki kmet Stane Bergant iz Kokre, ki je tudi vodil zbor, je ob tem dejal: »Če kmetje na teh območjih ne bodo mogli pasti živine in se ukvarjati z živinorejo, bodo opustili kmetovanje, posledica tega bo zaraščanje kmetijskih površin. Sobivanje volka in ovc ni možno, to spoznanje se vse bolj krepi. Lani je vladni vrh obljubil, da bo čez zimo pripravil zakonodajo o upravljanju zveri; nova pašna sezona se približuje, a za zdaj še nimamo ničesar v rokah.«
Subvencioniranje ekološke hrane v zavodih
Zvezo (in ekološke kmete) čaka v prihodnje še več drugih nalog. »Doseči moramo subvencioniranje lokalno pridelane ekološke hrane v javnih zavodih, urediti financiranje zveze, razviti blagovno znamko ekološkega kmetovanja, zagotoviti ekološka semena avtohtonih sort,« je naštevala predsednica zveze Marija Marinček. V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge, med drugim tudi to, da bi bilo predvsem manjše ekološke kmete treba razbremeniti administracije, da bi v tradicionalni slovenski zajtrk vključili tudi ekološki čaj, da potrošniki na izdelkih že ne ločijo vseh znakov in oznak, da bi od prejšnjega združenja prevzeli oziroma kupili blagovno znamko Biodar, ki je med potrošniki dobro poznana ...
Gorenjski glas, Cveto Zaplotnik
