Pri izvedbi javnega naročila so se povezale štiri organizacije, ki so intenzivno sodelovale že pri pripravi akcijskega načrta za ekološko kmetovanje do leta 2027: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, je povedal Igor Hrovatič, vodja projekta na kmetijsko gozdarski zbornici.

Zagotovitev denarja iz sklada po njegovih besedah pomeni, da je ministrstvo za naravne vire ugotovilo, da bo za doseganje okoljskih ciljev potrebno tudi pospeševanje ekološkega kmetovanja.

Iz programa podnebnega sklada za ekokmetijstvo 410.000 evrov.

Ogledi dobrih praks doma in v tujini, predavanja in svetovanja za ekokmete.

Cilj je pridobiti mlajše gospodarje kmetij.

Glavni namen javnega naročila je posredovanje znanja o ekološkem kmetovanju kmetom, ki razmišljajo o preusmeritvi, povečanje obsega ekološkega kmetovanja in ponudbe ekoloških pridelkov in živil ter hitrejši in učinkovitejši prenos znanja v prakso. Izvajalo se bo na podlagi sporazuma med ministrstvom za naravne vire in kmetijskim ministrstvom. V šestih mesecih – do konca novembra – bodo izpeljane številne aktivnosti.

Precejšen delež ekoloških pridelkov se izgubi med konvencionalnimi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Načrt preusmeritve za 250 kmetij

Pripravili so že analizo strukture kmetij po statističnih regijah. Za kmete bodo organizirali 40 ogledov dobrih praks v Sloveniji in tujini, 25 specializiranih predavanj za konvencionalne kmete, ki jih bodo motivirali za preusmeritev v ekološko kmetovanje, in 15 webinarjev, prek katerih bodo na podlagi študij iz tujine spoznali ekonomsko plat preusmeritve v ekološko kmetovanje. Za 250 konvencionalnih kmetij pa bodo pripravili poslovni načrt preusmeritve.

Vzporedno bodo izvajali svetovanja pri povezovanju in vključevanju obstoječih ekoloških kmetij v sistem javnega naročanja in trženja preko turizma. Načrte preusmeritve delajo že z izbrano skupino kmetov, predavanja in ogledi dobrih praks pa bodo odprti tudi vsem drugim, ki bi želeli narediti korak v tej smeri, je poudaril Hrovatič.

Kako na en mah rešiti prehransko draginjo in podnebno krizo

»Ekološko kmetovanje zahteva veliko več znanja kot konvencionalno, in do njega je po navadi težje priti. Organizacije, ki so zadolžene za prenos znanja, ga morajo čim bolj poljudno in preprosto prenesti do kmetov. Naš cilj je pridobiti mlajše gospodarje kmetij,« je povedal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič.

Predsednik zveze društev ekoloških kmetov Aleš Fister, tudi sam ekološki kmet, je pritrdil, da imajo ekološki kmetje veliko težav, dostop do znanja in trga sta le dve. »Javno naročilo je za nas zgolj prvi korak. Želimo si trajnostno podporo ekološkemu kmetu, da vemo, na koga se obrniti ob težavah.« Fister je dejal, da je trg za ekoproizvode v Sloveniji »veliko večji«, kot so ga kmetje sposobni zagotoviti, a med kmetijami manjka povezanosti.

Na najožjih vodovarstvenih območjih bi morali kmetovati ekološko

Priložnost so javna naročila

Na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede se že vrsto let ukvarjajo z aktivnostmi za podporo ekološkemu kmetijstvu. Izvajajo tudi študijski program ekološko kmetijstvo, vendar tisti, ki so ga zaključili, še čakajo na svojo priložnost, je povedala Martina Bavec.

Stereotipov, nepoznavanja in bojazni, povezanih z ekološkim kmetijstvom, je po njenih besedah še ogromno, predvsem med konvencionalnimi kmeti, ki se pogosto bojijo sprememb. Še več je stereotipov, bojazni in nepoznavanja med odločevalci v kmetijski politiki in tudi med kolegi agronomi v strokovnih institucijah, je dodala.

Prepričana je, da bo Sloveniji v prihodnjih letih uspelo pridobiti dodatne hektarje ekoloških površin in doseči ne le cilj nacionalnega akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva – 18 odstotkov ekoloških površin do leta 2027 –, temveč se tudi približati minimalni zahtevi evropske komisije, 25 odstotkov ekoloških površin do leta 2030. Za to bo treba zagotoviti predvsem trg za nove ekološke kmetije, ki bodo vstopale v sistem po obdobju preusmeritve.

Martina Bavec upa, da se bodo za večji odjem ekološke lokalne hrane odločali predvsem v javnih zavodih.

Del projekta bo namenjen tudi pospeševanju in omogočanju dostopa pridelkov že certificiranih ekoloških kmetij na trg. Letos so v kontrolo vstopile 4004 kmetije, vendar imajo tudi te težave, saj se precejšen delež pridelkov, zlasti ekološkega govejega mesa in mleka, izgubi med konvencionalnimi proizvodi, je povedala Bavčeva.

Dodatni premik želijo s projektom doseči tudi v gastronomiji. V ekološko kontrolo bi radi vključili tudi turistične kmetije in povečali število certificiranih obrokov iz ekoloških živil. Za zdaj te ponujata le dve turistični kmetiji, je povedala Martina Robačer s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Povezava na novinarsko konfeenco: https://www.kgzs.si/za-medije/tv-zelena-dezela