Ruska agresija na Ukrajino ni bistveno vplivala na prehransko varnost, je v novi presoji predloga uredbe o trajnostni uporabi pesticidov zaključila komisija. DELO Maja Prijatelj Videmšek
Za polovico manjša poraba pesticidov v EU do leta 2030, ki jo predvideva predlog uredbe o trajnostni uporabi pesticidov, ne bo ogrozila prehranske varnosti, je v ponovni presoji zakonodajnega predloga ugotovila evropska komisija. V skupini Zelenih/Evropska svobodna zveza (ESS) so na podlagi novega poročila pozvali k pospešitvi pri sprejemanju uredbe, desni politični tabor ter interesne skupine (velikih) kmetov in proizvajalcev pesticidov pa so do poročila kritični.
Evropska komisija je enkrat že opravila presojo vplivov predlagane uredbe o trajnostni uporabi pesticidov, ki jo je predstavila junija lani kot del ukrepov za zmanjšanje okoljskega in zdravstvenega odtisa sistema preskrbe s hrano. A ker je bilo to pred rusko agresijo na Ukrajino, so ministri držav članic od nje zahtevali, da presojo opravi še enkrat in vanjo vključi tudi vplive vojne v Ukrajini na prehransko varnost.
Porabo pesticidov je mogoče zmanjšati v nekmetijskih sektorjih.
Nezmanjšana poraba dolgoročno vpliva prehransko varnost.
Komisija dopušča uporabo ekoloških pesticidov na občutljivih območjih.
Dokument, ki je bil objavljen prejšnji četrtek, je skladen z ugotovitvami prve presoje: cilji zmanjšanja porabe pesticidov ne bodo ogrozili prehranske varnosti. »Negativni kratkoročni vplivi ruske agresije na Ukrajino ne spreminjajo tega zaključka,« je zapisala komisija. Menijo celo nasprotno: »če cilja zmanjšanja porabe pesticidov ne bomo sprejeli zdaj, bo to dolgoročno in potencialno nepovratno vplivalo na našo prihodnjo prehransko varnost«. Zmanjšanje porabe pesticidov bo izboljšalo ekosistemske storitve (naravna obramba proti škodljivcem, opraševanje, zdravje zemlje), kar bo neposredno koristno za pridelke, so prepričani.
Alternative bodo pravočasno na voljo
Kako bodo cilji iz predloga uredbe vplivali na razpoložljivost hrane in krme v EU, je odvisno od potencialnih vplivov zmanjšanja porabe pesticidov na količino pridelkov. Največji vpliv je mogoče pričakovati pri pridelkih, ki imajo »omejen pomen« za prehransko varnost in varnost preskrbe s krmo, to so grozdje, hmelj in paradižnik. Pomembno zmanjšanje porabe pesticidov je mogoče doseči v nekmetijskih sektorjih, torej brez vpliva na prehransko varnost. Zmanjšanje porabe pesticidov za približno tretjino pa bo prispevala uresničitev ciljev za ekološko kmetovanje iz strategije Od kmetije do vilic, pričakuje komisija.
Rekorderka paprika iz Kambodže, v njej našli 28 pesticidov
Poročilo obravnava tudi dostopnost alternativ kemičnim pesticidom. Če bodo komisija, industrija in pristojni v državah članicah sprejeli primerne ukrepe, »kaže, da bo znotraj časovnice, ki jo predvideva predlog uredbe, na voljo dovolj sredstev za doseganje zahtevanega zmanjšanja porabe pesticidov brez nesprejemljivih vplivov na prehransko varnost in cenovno dostopnost hrane«, lahko preberemo.
Ob potencialnem vplivu prepovedi uporabe pesticidov na ekološko občutljivih območjih, ki jo prav tako predvideva predlog uredbe, komisija spomni na delovni dokument iz novembra lani. V njem je za ta območja predlagala različne možnosti uporabe pesticidov z nizkim tveganjem in biološki nadzor nad škodljivci, vključno z vsemi pesticidi, ki so dovoljeni v ekološkem kmetovanju. Iz zapisanega sledi, da je komisija naklonjena uporabi pesticidov za ekološko kmetovanje na občutljivih območjih. Slovensko kmetijsko ministrstvo pa ves čas komunicira o popolni prepovedi vseh pesticidov na teh območjih, tudi ekoloških, zato v kmetijskih krogih predlogu uredbe nasprotujejo.
EU bo do leta 2030 za polovico zmanjšala uporabo pesticidov
Poslanci iz skupine Zelenih/ESS so po objavi poročila špansko predsedstvo sveta EU in vse politične skupine v evropskem parlamentu pozvali k pospešitvi pogajanj za sprejetje uredbe še pred volitvami v evropski parlament junija prihodnje leto. Ker podatki »jasno kažejo, da zmanjšanje porabe pesticidov ne pomeni tveganja za prehransko varnost, ni razloga, da krščanski demokrati (ESS) in države članice blokirajo napredek glede uredbe,« je Sarah Wiener ošvrknila največje nasprotnike predloga uredbe.
V lobistični organizaciji Farm Europe pa so bili razočarani nad novo presojo vpliva, menijo, da komisija v njej ni predstavila nobenih novih študij ali izvedla dodatnih kvantitativnih analiz.
