Srečanja evropskih rejcev, ki svoji živino pasejo, se je udeležil naš član Stane Bergant.
Populacije velikih zveri, predvsem medveda in volka, so se zaradi pretirane zaščite v evropski zakonodaji in ignoranci domače politike, v zadnjih letih skokovito namnožile. Slovenija je bila po vstopu v Evropsko unijo leta 2004, zaradi stika z dinarsko populacijo zveri v Kočevju, ena prvih, ki je čutila posledice teh neodgovornih politik. Pred tem smo v Sloveniji uspešno uravnavali številčnost zveri in »sobivanje« je bilo nekako vzdržno. V letu 2018 je peticijo proti širjenju zveri podpisalo 54 NVO s področja kmetijstva in gozdarstva. Ocenjujemo, da za zahtevami preko članov in njihovih družin stoji pol milijona Slovencev. Peticijo sem na povabilo odbora za peticije 5. decembra 2018 predstavil tudi v evropskem parlamentu.
Zveri se niso ustavile na mejah evropske unije, ampak »prodirajo« v samo jedrno Evropo. Z eskalacijo pokolov se prizadeti evropski rejci in njihove nevladne organizacije organizirajo in zahtevajo korenite spremembe.
Prizadeto podeželje ne more razumeti, da se v »civilizirani« Evropi dogaja taka krivica in genocid nad manjšino »staroselcev«, ki branijo svoj obstoj in svojo kulturo, ki so jo oblikovali v stoletnem razvoju pašništva. Ne morejo razumeti, da je Evrope polna usta človekovih pravic in dobrobiti živali po eni strani, po drugi pa dopušča neskončno psihično trpljenje živali in rejcev, ko najdejo zjutraj še žive živali, ki vlečejo svoja čreva za seboj. Volk je zver, ki kolje daleč preko svojih potreb in trga žrtev pri živem telesu. Zaradi izgube strahu pred človekom, pa volkovi vedno pogosteje zahajajo tudi na osamljene kmetije in v vasi. V slovenskem prostoru razpršene poselitve prihaja do parjenja volka in psa. Volkulja v Savinjskem koncu, se je dve sezoni parila s psom, krdela mešancev pa so povzročala krvave pokole drobnice. Kljub zagotovilom »strokovnjakov«, da medved in volk človeku nista nevarna, prihajajo vesti in posnetki raztrganih in ubitih ljudi po medvedu iz Romunije, pred nekaj dnevi sta dva volkova napadla in poškodovala sprehajalca v bližini Knina na Hrvaškem, ostanke njegovega psa pa so našli v bližini.
Kaj pravzaprav proži in vzdržuje evforijo zaščite zveri. Tragično je, da ta skrb za zveri ne izvira iz ljubezni do njih ali ljubezni do narave, okolja, ampak je v ozadju veliko davkoplačevalskega denarja s katerim se napajajo ozke skupine. Karizmatična natura velikih zveri je grobo zlorabljena za vzbujanje emocij in posledično javnega mnenja. Neodgovorna in nepoučena politika podlega prilagojenim strokovnim študijam, ki so prikrojene črpanju tega »Judeževega« denarja kot se pogosto sliši. Po velikih naporih mi je preko instituta dostopa do javnih podatkov uspelo pridobiti porabo javnih sredstev. Tu gre za desetine milijonov EUR brez odgovornosti. Je pa zanimivo, da naravovarstvene in zvero varstvene NVO niso med velikimi prejemniki javnega denarja. Podobno kot zveri same, so tudi te organizacije na nek način zlorabljene za oblikovanje javnega mnenja, preko tega pa vplivanja na politiko, ki deli denar glavnim akterjem. Zamerim pa tem »romantičnim« nevladnikom, da se pustijo zlorabljati in da v enaki meri ne ščitijo tudi domačih živali pred trpljenjem.
Vedelo se je, da je problem širjenja in rast številčnosti zveri, posebno volka, prisoten tudi v drugih državah članicah, ni pa prišlo do širšega vseevropskega sodelovanja. Na pobudo Francoskega združenja pa smo se 29. novembra 2022 blizu Lyona v Franciji zbrali predstavniki iz 11 evropskih držav. To so predvsem države, katerih rejci pasejo prosto, pretežno v alpskem svetu. Za to pašo je značilno, da je skromna, da se zato pase na velikih površinah in da je zaščita pred zvermi praktično nemogoča. Je pa paša za negovanje kulturne krajine in biotsko raznovrstnost nepogrešljiva.
Srečanje je potekalo pod geslom »REŠIMO ALPE« (Save the Alps). Na celodnevnem, simultano prevajanem dogodku v štiri jezike, so bile predstavljene razmere v posameznih državah. Sam sem predstavil posodobljeno verzijo predstavitve, ki sem jo predstavil v evropskem parlamentu. Splošna ugotovitev je, da sobivanje volka in človeka v kulturni kmetijski krajini ni mogoče in je trošenje denarja za te namene velika potratnost. Velike razlike pa so v odnosu posameznih nacionalnih politik do zveri. Izstopajo skandinavske države, kjer vlade dajejo absolutno prednost ljudem in pašništvu. Oblikovane so tako imenovane cone brez volka (Wolfs free zones), ki zajemajo pretežno površino teh držav in kjer se odstrel lahko izvrši brez vsake odločbe.
Dogodek je pritegnil veliko medijsko pozornost tako v Franciji kot drugih DČ.
Na koncu zasedanja je bila oblikovana resolucija oz. poziv Evropski komisiji za ukrepanje, ki smo jo udeleženci slovesno podpisali.
Imel sem mandat za podpis s strani Sindikata kmetov Slovenije. Vendar podpis jemljem tudi v imenu vseh slovenskih rejcev, ki svoje domači živali vseh vrst pasemo in tako prispevamo k njihovim dobrobitim. Podpis pa velja tudi za vse tiste slovenske državljane, ki spoštujejo napore kmetov, da negujejo to prelepo slovensko kmetijsko krajino in ki razumejo njihovo skrb. Med nje vsekakor sodijo sprehajalci, pohodniki, planinci, kolesarji, gobarji, lovci, otroci, starejši in vsi, ki prebivajo v obrobnih področjih.
mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet
