Ljubljanske mlekarne vabijo k odkupu slovenskega ekološkega mleka
Ljubljanske mlekarne so 17. oktobra 2018 z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije podpisale zavezo, s katero obetajo kmetom dolgoročni odkup slovenskega ekološkega mleka.
V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije pozdravljamo poslovno odločitev Ljubljanskih mlekarn, da povečajo odkup surovega ekološkega mleka, kar pomeni precejšnje povečanje povpraševanja po slovenskem ekološkem mleku. Tržne zakonitosti dokazujejo, da povečanemu povpraševanju sledi povečana proizvodnja. Ekološko kmetijstvo je najbolj učinkovit agrarni ukrep za zaviranje podnebnih sprememb - torej za zmanjševanje ogljičnega odtisa, katerih grožnje so nam pred kratkim predstavili strokovnjaki Združenih narodov. Pretežno hribovski in gorati svet v Sloveniji je izredno primeren za ekološko prirejo mleka. Ekološke in vse ostale kmete vabimo k večji prireji, da bomo otipljivo prispevali k zviševanju samooskrbe s slovenskim ekološkim mlekom.
Ljubljanske mlekarne bodo do leta 2020 vsako leto odkupile 5 milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka. S 1. decembrom 2018 so povišali ceno ekološkega mleka iz 10 na 13 centov na ceno konvencionalnega mleka.
Tako bodo Ljubljanske mlekarne z dodatkom k ceni konvencionalnega mleka zagotavljale 40 odstotno premijo.
Da se bodo kmetije lažje odločili za ekološko prirejo mleka, Ljubljanske mlekarne ponujajo dodatne podpore v času preusmeritve v ekološko kmetovanje. Kmetje, ki se bodo odločili za tak ukrep, bodo s podpisom pogodbe z Ljubljansko mlekarno že od prvega meseca dobivali finančno podporo. V prvih treh mesecih bo to dodatni cent na liter mleka, nato pa vse več do 8 centrov na liter mleka v zadnjih šestih mesecih preusmeritve. Po pridobitvi certifikata pa dobijo kmetje dodatnih 13 centov premije. Mlekarna se s pogodbo obveže, da bo za isto obdobje zagotavljala odkup mleka.
Kmetje se bodo s podpisano pogodbo zavezali, da bodo ekološko mleko še vsaj dve leti po preusmeritvi oddajali v odkup mlekarni, sicer bodo morali premijo vrniti.
Za vsa dodatna pojasnila o odkupu slovenskega ekološkega mleka Ljubljanskim mlekarnam se obrnite na g. Antona Jakljeviča, dikrektorja odkupa mleka na tel. št. 031/573 739 ali na e-naslov: Anton.Jakljevic@lm.si. Gospod Jakljevič bo vesel vsakega vašega klica ali sporočila in vam odgovoril na vaša vprašanja.
Neorganiziran in dolgoročno nepredvidljiv odkup ekološkega mleka je dosedaj povzročal preusmeritev v prirejo mesa, za katerega pa tudi ni organiziranega odkupa in pravične cene. Glede na svetovne in zlasti evropske prehranske trende, ki v ospredje postavljajo ekološko pridelano hrano, je potrebna promocija ekološkega kmetovanja, svetovanje in izobraževanje kmetov za preusmeritev v prirejo ekološkega mleka, zato pričakujemo sodelovanje vseh akterijev v kmetijstvu, da povečamo prirejo slovenskega ekološkega mleka.
»Prireja mleka je ena pomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji. Na področju pridelave ekološkega mleka imamo še velike rezerve, saj povpraševanje raste. Veliko mleka z ekoloških kmetij se še vedno oddaja kot konvencionalno pridelanega. Zato se mi zdijo pobude o vertikalnem povezovanju na področju ekološkega kmetijstva zelo pomembne. Po eni strani zagotavljajo dolgoročnejši odkup in stabilnejše poslovanje za kmete, na drugi strani pa kakovostno in zagotovljeno surovino lokalnega izvora za živilskopredelovalne obrate. Ministrstvo bo tudi naprej spodbujalo ekološko pridelavo in predelavo mleka v okviru prihodnje kmetijske politike po letu 2020,« je dejala Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljanske mlekarne ekološko pridelano mleko odkupujejo od lani, skupni odkup pa bo letos znašal približno 850 tisoč litrov. Opažajo, da trg ekomleka raste in ustvarja priložnosti tako za rejce, kot tudi za mlekarsko industrijo. V stroki ob tem opozarjajo, da je za nadaljnji razvoj, ki bo omogočil sledenje trendom v tujini, nujna podpora domačim pridelovalcem, ki bi se morala izražati tudi v izboljšanju sistemskih pogojev v panogi. Lani smo v Sloveniji namolzli 6.051 ton ekološkega mleka, od tega 5.714 ton kravjega mleka, kar predstavlja malo manj kot 1% od skupnega namolženega mleka v Sloveniji. V Ljubljanskih mlekarnah so se zato odločili, da se kot prvo podjetje v mlekarski industriji javno zavežejo k letnemu odkupu slovenskega ekološkega mleka in z dejanjem opozorijo na izjemen pomen ekološke pridelave mleka. V želji, da bi njihovemu zgledu sledila tudi druga podjetja v prehrambni industriji, so to storili s podpisom zaveze S posluhom za jutri: »K povečanemu odkupu ekološkega mleka smo se zavezali, da bi spodbudili kmetovalce in vse, ki lahko vplivajo na izboljšanje pogojev za prehod na ekološko pridelavo mleka. To je naša želja, saj potrošniki iščejo slovenske ekološke mlečne izdelke, ki pa jih brez zadostnih količin domačih surovin ne moremo zagotavljati. Po drugi strani je to tudi naša dolžnost. Kot največja slovenska mlekarna želimo podpreti prirejo, ki ima posluh za okolje in ljudi. Prepričan sem, da bi med uvoženim in slovenskim ekološkim jogurtom oziroma mlekom na trgovski polici vsi raje izbrali domačega,« je ob podpisu zaveze povedal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn. Petkratno povečanje odkupa velikega pomena za povečano prirejo Ekološko kmetijstvo pomembno vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja, neobremenjenosti površin, ekosistemov in ljudi, ki uživajo tako pridelano hrano. Sistem ekološkega kmetovanja je oblikovan tako, da temelji na rednem izvajanju nadzora nad pridelavo in predelavo pridelkov, s čimer se zagotavlja visoka raven kakovosti ekoloških pridelkov in izdelkov. »V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije pozdravljamo odločitev Ljubljanskih mlekarn, ki se bo odražala v precejšnjem povečanju povpraševanja po slovenskem ekološkem mleku. Člane bomo spodbujali k večji prireji, da bomo lahko otipljivo prispevali k zviševanju samooskrbe z ekološkim mlekom,« je pojasnila Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in sopodpisnica zaveze S posluhom za jutri. Ekološko kmetijstvo je najbolj učinkovit agrarni ukrep za zaviranje podnebnih sprememb in zmanjševanje ogljičnega odtisa, katerih grožnje so pred kratkim predstavili strokovnjaki Združenih narodov. Pretežno hribovski in gorati svet v Sloveniji je izredno primeren za ekološko prirejo mleka, zato v dejavnosti prednosti vidi tudi koroški ekološki kmetovalec Gašper Dajčman, ki se je v postopek certificiranja ekološkega kmetovanja vključil leta 2016. »Za prehod na ekološko kmetovanje sem se odločil, ker je to naravi najbolj prijazen način kmetovanja, najmanj obremenjuje okolje, hkrati pa predpostavlja udobje živali na kmetiji in pridelavo najbolj kakovostne krme. Le tako so živali zdrave, mleko pa kakovostno. V Sloveniji je na hribovsko-gorskem območju veliko kmetov, ki pridelujejo mleko, vendar zaradi višjih stroškov težje konkuriramo velikim evropskim pridelovalcem. V ekološki pridelavi mleka vidim priložnosti in prepričan sem, da je bila odločitev o preusmeritvi pravilna,« je pojasnil Dajčman, ki pridela 500 litrov mleka na dan, letno pa ga Ljubljanskim mlekarnam proda 150.000 litrov.
Ljubljanske mlekarne: Trend je ekološka predelava, a takšnega mleka nam primanjkuje
AVTOR David Jug30. SEPTEMBER 2018, OB 7:12
Ljubljanske mlekarne imajo v svoji verigi le dvanajst kmetov, ki jim zagotavljajo ekološko pridelano mleko. Naša največja mlekarna bi ga odkupila veliko več, zato kmetom, ki se odločijo spremeniti način proizvodnje mleka, tudi finančno pomagajo.
"Vsekakor bi si želeli, da bi bilo ekološko pridelanega mleka več, a so zahteve, da nekdo dobi certifikat, postavljene visoko, zato je kmete v preoblikovanje kmetij težko prepričati. Kljub temu da so odkupne cene takšnega mleka naporom primerno višje,"pravi Tjaša Šoštarko, vodja proizvodnje svežih izdelkov.
Poleg tega kmetije dobijo certifikat ekološke pridelave šele dve leti po prenehanju klasičnega kmetovanja, v tolikšnem času naj bi se zemlja predvidoma prečistila umetnih gnojil, uredili naj bi se morebitni popravki v hlevu in okrog njega. Ker se stroški kmetovanja v času preoblikovanja povečujejo, kmetje pa morajo mleko dve leti prodajati, kot da je pridelano na običajen način, so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili, da bodo tistim, ki naredijo korak v to smer, finančno priskočili na pomoč.
A ko beseda nanese na izdelke, pridelane iz ekološkega mleka, v Ljubljanskih mlekarnah tudi malce potarnajo. V anketah bo velika večina ljudi, ki ima na izbiro klasičen ali bio izdelek, izbrala slednjega, pravijo, a ko so kupci v trgovini postavljeni pred dejstvo, da je treba za tak izdelek plačati malce več, na to obljubo pozabijo. Kljub temu poudarjajo, da je povpraševanja po ekološko pridelanih izdelkih vse več.
ANŽE PETKOVŠEKPonosni pa so predvsem na dejstvo, da je vse njihovo mleko slovensko – prav nič ga ne uvozijo.
Mleko odkupujejo od približno 2100 kmetov, od katerih je večina vključenih v zadruge. Nekaj malega je direktnih dobaviteljev, največji ima v hlevu 120 krav. Redno pa obiskujejo vse, ne glede na velikost kmetije in števila krav.
Polovico proizvodnje izvozijo
Med državami, ki pijejo slovensko mleko, se najdejo tudi zelo eksotične: Džibuti, Sierra Leone, Mali, Togo, Mavricij in Kitajska
Pa je slovensko mleko boljše? V čem se razlikuje od avstrijskega ali madžarskega?"Tehnično gledano velike razlike ni, minimalno predpisane standarde morajo dosegati vsi proizvajalci," pravi Mateja Juvančič, vodja razvoja v Ljubljanskih mlekarnah, a v isti sapi dodaja, da v primerjavi z drugimi državami, v Sloveniji ni intenzivnega kmetijstva, ni farm. "Kmetije so zelo majhne, krave večji del leta preživijo na pašnikih, odnos do živali je povsem drugačen, skoraj vsaka krava ima ime," ponazori.
ANŽE PETKOVŠEKJe pa proizvodnja naše največje mlekarne zares fascinantna: 30 tovornjakov vsak dan v tovarno na Tolstojevi v Ljubljani pripelje pol milijona litrov mleka.
Cisterne tovornjakov so s prekati razdeljene na več delov, v vsakem je mleko enega kmeta. Razlog: sledljivost. Če bi rezultati laboratorijskih testov pokazali, da je s katerim od vzorcev nekaj narobe (vsak dan v tovarniškem laboratoriju pod drobnogled vzamejo vzorce mleka prav vseh dobaviteljev, ki mleko pošljejo v mlekarno), lahko v hipu ugotovijo, s katere kmetije je prišlo.
Mit o dodajanju sladkorja mleku ne drži
"Mleku ne dodajamo prav ničesar. Mleko vsebuje naravno prisoten sladkor, tako kot ga, na primer, vsebuje sadje. Dodan sladkor boste našli le v nekaterih sadnih jogurtih – navadnim jogurtom namreč dodajamo sadne pripravke, ki vsebujejo sladkor. Je pa tudi tu zanimiv velikanski razkorak med željami potrošnikov in njihovim obnašanjem v trgovini. Želijo si sadne jogurte brez sladkorja, ki pa so bolj kisli, zato je povpraševanje po njih majhno," pojasnjujejo v naši največji mlekarni.
ANŽE PETKOVŠEK"Po testiranju mleko pasteriziramo, najkasneje v 36 urah pa vsega predelamo. 300 tisoč litrov ga pošljemo v oddelek za predelavo v trajne izdelke, kot je denimo Alpsko mleko, iz ostalega v sosednji hali naredimo sveže izdelke," pove Šoštarkova. Na vsaki od sedmih linij vsako uro proizvedejo med šest in osem tisoč litri trajnega mleka (od Alpskega, do mleka trgovskih blagovnih znamk).
Pa se Alpsko mleko sploh razlikuje od drugih vrst mleka? Ne nazadnje enako vprašanje velja tudi za jogurte in ostale izdelke.
ANŽE PETKOVŠEKKratek odgovor je: Ja, se razlikuje. Postrežejo pa tudi z malce daljšim: "Pri trajnem mleku vsa razlika nastane zaradi tehnološkega postopka obdelave – v praksi gre za različno temperaturo oziroma čas obdelave. Trajno mleko je namreč za zelo kratek čas (4 do 8 sekund) toplotno obdelano pri zelo visokih temperaturah od 135 do 150 stopinj Celzija. Pri Alpskem mleku uporabljamo prav posebno metodo – direktni vbrizg pare za 4 sekunde. To je torej tehnološki postopek, s pomočjo katerega dosežemo svežino in edinstven okus Alpskega mleka, na katerega prisegajo mnogi. Pri tem je treba izpostaviti, da je mleko za vse vrste končnih izdelkov isto, nič se mu ne dodaja. "
Polne roke dela imajo tudi uslužbenci tovarniškega laboratorija, ki preverjajo vzorce s šestih različnih postaj v predelovalnih verigi. Nazadnje jim pride pod roke vzorec prav vsake šarže različnih izdelkov s tekočega traku.
ANŽE PETKOVŠEK
Preden jih pošljejo na police trgovin, v Ljubljanskih mlekarnah kakovost testirajo tudi senzorično: Poskusijo jih, pojejo, popijejo, povohajo ali namažejo. "Vsako jutro naši sodelavci senzorično testirajo izdelke, da se prepričajo, da je na primer namaz ustrezno mazljiv, da je jogurt prave kislosti, da je takšen, kot ga kupec pričakuje, tak, na kakršnega prisega," pojasnjuje Maja Kalan Pongrac iz korporativnega komuniciranja.
Rok uporabnosti
Tjaša Šoštarko, vodja proizvodnje svežih izdelkov v Ljubljanskih mlekarnah: "Praviloma so naši izdelki uporabni še vsaj kak teden od roka, ki je zapisan na embalaži. Sicer pa je, ko gre za rok uporabnosti, najbolje uporabiti zdravo pamet. Če mleko nima vonja po skisanem, ne bo prav nič narobe, če ga spijete. Še bolj to pravilo drži za jogurte ali kisle smetane."
Malce presenetljiv je podatek, da Ljubljanske mlekarne sladoleda ne izdelujejo vse leto, pač pa le od februarja do septembra. Kako konservativni smo Slovenci pri najljubših okusih vse pove naslednja zanimivost: Planica je z naskokom najbolj prodajan sladoled pri nas. "Čokolada, vanilja in jagoda so 'zakon' okusi. Recepture za Planico od začetka proizvodnje leta 1974 nismo čisto nič spreminjali. Konkurenca sicer poskuša s tribarvnimi kombinacijami, a kupcev ne prepriča," nam je povedala vodja razvoja v naši največji mlekarni.
Ko gre za priljubljenost okusov njihovih izdelkov, naj gre za sladoled, jogurt ali kaj tretjega, pa je približno tako kot pri bio oziroma ekoloških izdelkih, še pravi Juvančičeva: "Ko ljudje izpolnjujejo anketo, večina navija za nove okuse, ko izdelke s temi okusi postavimo na prodajne police, je povpraševanje majhno, včasih tako majhno, da izdelek kmalu umaknemo iz proizvodnje. Pri sadnih jogurtih, recimo, z naskokom kraljuje jagodni okus."
https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174569381
https://krog.sta.si/2564069/ljubljanske-mlekarne-povecujejo-odkup-ekolosko-pridelanega-mleka
