ZDEKS je s predstavitvijo delovanja zveze sodelovala na srečanju visokošolskih učiteljev za ekološko kmetovanje iz EU.
Zahvaljujemo se za dano možnost sodelovanja in s seznanitvijo razmer v ekološkem kmetijstvu v drugih državah.
Evropska mreža visokošolskih učiteljev ekološkega kmetijstva ENOAT (European network of Organic Agriculture Teachers, http://enoat.chil.me/ ) je imela med 25. in 28. 8. 2021 redno letno srečanje na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV). V treh dneh je bilo skupno prisotno enaindvajset udeležencev iz tujine (Švedska, Nemčija, Poljska, Češka, Avstrija, Ukrajina, Srbija, Makedonija, Hrvaška, Madžarska in Bolgarija, preko spleta Slovaška in Norveška) in osem iz gostiteljske ustanove, ki so skupaj zastopali 14 visokošolskih ustanov, kjer poučujejo ekološko kmetijstvo na različnih nivojih študija - večinoma v okviru samostojnih študijskih programov ali v povezavi z agroekologijo. Vključitev članov fakultete pred več kot dvema desetletjema je bila tudi podlaga za vzpostavitev študijskega programa Ekološko kmetijstvo na FKBV.
Po seznanitvi udeležencev s trendi in novostmi v študijskih programih ekološkega kmetijstva na ustanovah iz 15 držav (dve prezentaciji sta bili posredovani preko spleta) je sledila zanimiva razprava o ugledu študija kmetijstva nasploh, kako pritegniti nove pedagoške kadre za poučevanje ekološkega kmetijstva zaradi bližnje kadrovske prenove na nekaterih univerzah in o pričakovanjih v prihodnje, ki pa so v večini držav prisotnih udeležencev pozitivna in sledijo cilju EU o povečanju obsega ekološke pridelave na najmanj 25% do 2030.
V okviru treh delavnic so bile letos obravnavane teme o (i) pomenu ekološkega kmetijstva za varovanje okolja, (ii) vključevanju ekoloških živil prehrano uporabnikov v javnih zavodih in drugih gostinskih lokalih ter (iii) ciljem Zelenega dogovora EU in Strategije »From Field to Fork«. Nedvoumne in že velikokrat tudi znanstveno dokazane in publicirane okoljske koristi ekološkega kmetijstva se v nekaterih državah še vedno postavljajo kot vprašanje v razpravah zlasti v konvencionalnem sektorju, v drugih pa se sprašujejo ali se je v raziskavah še sploh smiselno ukvarjati s primerjavami med ekološkim in konvencionalnim kmetijstvom ali ne. Prikazanih je bilo veliko zanimivih rezultatov - zlasti na podlagi izračuna okoljskega odtisa. Nekateri menijo, da se je potrebno fokusirati na razvoj, raziskave in izboljšave ekoloških kmetijskih praks, ki bodo z zamikom nekaj let potem uporabljene tudi na številnih konvencionalnih kmetijah ali celo postale običajna praksa v kmetijstvu, kot se je to že dostikrat izkazalo v preteklih desetletjih. V to smer gredo npr. tudi diskusije o prihodnjem razvoju kmetijstva v Nemčiji in Avstriji, kjer so že doseženi visoki deleži ekološkega pridelovanja (26% vseh površin, na Gradiščanskem pa imajo cilj doseči 100% ekološko pridelavo na vseh zemljiščih).
Vključevanje ekoloških živil v obrate javne prehrane je aktualna tematika v vseh državah, kjer pa so rezultati v praksi zelo različni. Zanimiva dogajanja potekajo na Češkem, kjer so za javne ustanove v Pragi pod vodstvom udeleženca ENOAT izdelali scenarije vključevanja različnih deležev ekoloških živil iz različnih skupin in dokazali, da se lahko znatni deleži vključijo ob minimalnih povečanih stroških, če se izbirajo skupine ekoloških živil, ki so iz lokalne pridelave in tudi v večjih količinah dostopne.
Po razpravi o prihodnjih sodelovanjih na razpisih projektov, medsebojnem informiranju in organiziranosti v obliki neformalne mreže, so bili udeleženci soglasni o pomembnosti takega formata združevanja in izmenjav informacij. Sprejeli so povabilo dekana za organiziranje naslednjega srečanja na Univerzi v Kasslu, kjer je v mestu Witzenhausen v Evropi edina ekološka kmetijska fakulteta, ki je izključno posvečena ekološkemu kmetijstvu, ima 400 ha ekološko posestvo in že preko 30 let usposablja strokovnjake v Nemčiji in širše, saj ima več programov tudi v angleškem jeziku. Trenutno tam študira na vseh stopnjah 1.200 študentov.
Sestavni del srečanja ENOAT je seznanitev s primeri dobrih praks ekološkega kmetijstva v državi gostiteljici. Tokrat so si udeleženci lahko ogledali v Mariboru prodajo ekoloških živil na ekološki tržnici in v trgovini z ekološkimi in drugimi lokalno pridelanimi živili z majhnih kmetij članov Zadruge Dobrina, v soboto manjša skupina še dodatno kmečko tržnico pri Botaničnem vrtu v Hočah in Ekološki skupnostni vrt pri Pekrski gorci. V treh dneh srečanja so obiskali tri ekološke kmetije v Podravju - Šumenjak v Sp. Hlapju (Jakobski dol) z ekološkimi vini, ki jih večinoma plasirajo na tuje trge in v Sloveniji v prestižne restavracije, čebelarstvom in prirejo govejega mesa, Frešer z ekološko rejo koz in predelavo mleka koz ter kravjega mleka s sosednje kmetije na Kopivniku (Fram) ter ekološko kmetija Uranjek na Planici (Fram) s številnimi vrstami ekološke pridelave in predelave ter turistično dejavnostjo. V Posavju so obiskali biodinamično kmetijo Černelič v Dečnih selih (Artiče) s pridelavo zelenjave, jagod, poljščin in krav dojilj, ki je v zadnji letih prejela dve prestižni evropski priznanji za svoj koncept kmetovanja v okviru krožnega gospodarstva in za dvig rodovitnosti tal – slednje letos od Mednarodnega evropskega združenja velikih posestnikov, ki so v večini konvencionalna. Na sadjarsko usmerjeni ekološki kmetiji Pavlič v Brezini (Brežice) so videli urejene goste nasade različnih odpornih sort jablan in hrušk, spoznali težave sadjarjev zaradi vremenskih neprilik in kako se je vsaj delno možno zaščititi ter poskusili odlične proizvode, ki jih večinoma plasirajo v dve večji trgovski verigi in del njihovih pridelkov gre tudi v izvoz. Na ekološki kmetiji Bavec v Gorenjem Leskovcu (Blanca) so si ogledali ekološko pridelavo lupinarjev, poljščin in multifunkcionalno rabo kmetijskih zemljišč (nasad orehov in paša drobnice) ter sušilno napravo za orehe. Na kmetiji se je udeležencem pridružila prisednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ga. Marija Marinček in predstavila delovanje zveze ter aktivnosti v okviru priprav Strateškega načrta za kmetijstvo v naslednji finančni perspektivi, probleme in izzive slovenskih ekoloških kmetov. Diskusija je potekala zlasti o prenosu znanja in organiziranju za trženje.
Udeležence iz tujine je navdušil visok tehnološki in strokovni nivo predstavljen s strani nosilcev dejavnosti, njihovo zadovoljstvo z doseženim in pozitivnost glede prihodnosti, odlično oskrbovani nasadi in živali, zagotavljanje delovnih mest in zaposlitev na kmetijah, splošna urejenost kmetij ter gostoljubnost in vrhunska kakovost ekoloških pridelkov in živil, ki so jih poskusili. Oglede dobrih praks ekološkega kmetijstva je za udeležence ENOAT finančno podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS – Mreža za podeželje za kar se v imenu udeležencev in organizatorjev zahvaljujemo.
Martina Bavec, Martina Robačer in Franci Bavec
Inštitut za ekološko kmetijstvo pri FKBV UM
