Ekološko kmetijstvo brez zadostne politične podpore
Dokument v pripravi je po mnenju Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in nekaterih nevladnih organizacij premalo ambiciozen.
Odpri galerijo
Ko se govori o odločevalskih usmeritvah evropske kmetijske politike, nikoli ni poudarka na ekološkem kmetijstvu. FOTO: Jure Eržen
23.02.2021 ob 18:00
Čas branja: 6:29 min.
Povpraševanje po ekoloških živilih se v Sloveniji povečuje, a zaradi nizke samopreskrbe predvsem na račun uvožene ekološke hrane. Za pospešek domače ekološke pridelave se pripravlja akcijski načrt do leta 2027, vendar predstavniki ekoloških kmetov in nekaterih nevladnih organizacij opozarjajo, da vrh kmetijskega ministrstva s srcem ni pri stvari.
V zadnjem osnutku akcijskega načrta je naveden cilj, da bo do leta 2027 v ekološko kmetijstvo vključenih najmanj 20 odstotkov kmetijskih zemljišč (zdaj jih je deset). Evropska strategija za bolj trajnostno hrano Od kmetije do vilic govori o 30 odstotkih ekoloških kmetijskih površin do leta 2030 v vsaki članici EU, v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), eni od deležnikov delavnic za pripravo akcijskega načrta, pa so predlagali 25-odstotni delež ekoloških kmetijskih zemljišč do leta 2027 in 15-odstotni delež ekoloških kmetij (zdaj okoli petodstotni); glede slednjih osnutek akcijskega načrta ne podaja številčno opredeljenega cilja. Ministrstvo se boji sankcij – vračanja denarja –, če zavez ne bi uresničilo, zato si raje postavi nižje cilje, meni Marija Marinček, predsednica ZDEKS. Kljub temu ministrstvo v osnutku akcijskega načrta navaja, da bo Slovenija leta 2027 v skupini držav EU z najbolj razvitim ekoloških kmetijstvom, kar po besedah sogovornice ne gre skupaj.
Osnutek načrta predvideva 20 odstotkov ekoloških kmetijskih zemljišč.
ZDEKS predlaga 25 odstotkov.
Imamo tri svetovalce za ekološko kmetijstvo, potrebovali bi jih 17.
Lani iz sistema izstopilo 266 kmetij.
Glede na to, da je bil ZDEKS s podporo nekaterih nevladnih organizacij pobudnik priprave akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo, z opredeljenimi cilji in ukrepi v osnutku načrta niso zadovoljni. »Naši predlogi se ignorirajo, ministrstvo jih vseskozi popravlja, zato hitrega razvoja v ekološkem kmetijstvu ne vidimo,« pravi Marinčkova.
ZDEKS je med drugim predlagal, da bi na vodovarstvenih območjih in zemljiščih v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prednost imelo ekološko kmetovanje, vendar jih je kmetijsko ministrstvo zavrnilo. Marinčkova meni, da zato, ker na vodovarstvenih območjih večinoma kmetujejo večja kmetijska podjetja, ki jim je vrh ministrstva, konkretno minister Jože Podgoršek, naklonjeno v »hlapčevskem pomenu. Žal se na ministrstvu ne zavedajo podnebnih sprememb (razen nekaj izjem) in tega, da je najhitrejši in najbolj učinkovit ukrep za njihovo blaženje v kmetijstvu prav ekološko kmetovanje,« opozarja Marinčkova.
FOTO: Jure Eržen
Reforma kmetijskega svetovanja
Največja težava po njenih besedah pa je prihodnja opredelitev svetovanja in pospeševanja ekološkega kmetovanja. V javni službi kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice, so že leta le trije specialisti svetovalci za ekološko kmetovanje. V ZDEKS menijo, da bi jih do leta 2027 potrebovali 17, za kar bi moralo kmetijsko ministrstvo nameniti več denarja. Poleg tega se ne strinjajo, da želi biti kmetijska služba javnega svetovanja pri kmetijsko-gozdarski zbornici (edini) nosilec ukrepa svetovanje/pospeševanje. »Za nove pristopnike je takšno svetovanje neprimerno. Potrebujejo proaktivne svetovalce, ki hodijo po terenu in kmete ozaveščajo o prednostih preusmeritve v ekološko kmetovanje,« meni Marinčkova.
Žal se na ministrstvu ne zavedajo podnebnih sprememb in tega, da je najhitrejši in najbolj učinkovit ukrep za njihovo blaženje v kmetijstvu prav ekološko kmetovanje.
Marija Marinček
ZDEKS je že leta 2019 z dogovorom z okoljskim in kmetijskim ministrstvom predlagal ustanovitev nove pospeševalne službe, ki se bi financirala iz sklada za podnebne spremembe. Za začetek bi imela tri svetovalce, ostali pa bi delovali prek vavčerja. Na seznamu svetovalcev bi bili tudi ekokmetje. A glede ustanovitve službe slabo kaže. Takšne razmere vodijo v stagnacijo rasti števila ekoloških kmetov in izstope iz sistema.
Več finančne podpore
Tudi Uroš Brankovič, direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj, ki v imenu mreže nevladnih organizacij Plan B sodeluje na delavnicah za pripravo akcijskega načrta, pravi, da ni čutiti močne politične podpore. »Pretekli akcijski načrt se je končal leta 2015 in svojega cilja ni dosegel. Ena od težav so bila premajhna finančna sredstva, namenjena za svetovanje, tudi ekoloških svetovalcev in pospeševalcev je bilo premalo. Zato je treba v novem načrtu ohraniti vsaj tolikšen delež finančnih sredstev, da bi imeli do leta 2027 20 odstotkov kmetijskih zemljišč pod ekološkim kmetijstvom in 25 odstotkov ekoloških kmetijskih gospodarstev, oziroma glede na primanjkljaj iz preteklosti delež finančnih sredstev povečati.«
Brankovič pravi, da ko se govori o odločevalskih usmeritvah o prihodnosti evropske kmetijske politike, nikoli ni poudarka na ekološkem kmetijstvu. »Omenjeno je kot še ena od butičnih priložnosti slovenskega kmetijstva, ni pa takšna veja, kakršno bi si želeli.«
Sogovornika skrbi tudi, da akcijski načrt za ekološko kmetijstvo ne bo pravno zavezujoč dokument. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da »bodo poskušali zastavljene ukrepe in cilje iz akcijskega načrta v čim večji meri umestiti v strateški načrt skupne kmetijske politike«, ki se pripravlja. Sledili bodo »ambiciozno postavljenim ciljem«, hkrati pa ugotavljajo, da bo kljub stalnemu povečevanju površin z ekološkim kmetovanjem – za približno tri odstotke letno –, »cilj 25 odstotkov na ravni Slovenije zelo težko doseči.«
Osnutek celotnega akcijskega načrta bo pripravljen do pomladi, nato gre v široko javno obravnavo. Sprejem na vladi je predviden junija oziroma julija.
